Napisal/a duovox, v četrtek, 03. feb. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ne bom klical demonski sil zla,
napotil jih k njej tja kamor je odšla,
da bi se ji prikradle v spanec, v njene sanje,
naj ima samo svoje, verjame, upa vanje...
Le posušen cvet ji bom podaril,
da se ji izpolnijo skrite skrite želje
za njeno pot v prihodnost prosil Njega,
naj v molitvi obvaruje je nesreče, zla.
Čutim da ponovno se smehlja,
burja s premenom njenih las se že igra,
da ji moreče spomine iz preteklosti prežene,
v svetel sončen dan jo zdaj popelje iz teme.
Ko spomni srečnih dni se, na svoj ponos,
z njimi morda zgradi si trden most,
takrat denar, zlato naj ji bo obrobna stvar,
pravega prijateljsta začuti, sprejme v dar.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|