Napisal/a duovox, v četrtek, 03. feb. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ne bom klical demonski sil zla, 
napotil jih k njej tja kamor je odšla, 
da bi se ji prikradle v spanec, v njene sanje, 
naj ima samo svoje, verjame, upa vanje... 

Le posušen cvet ji bom podaril, 
da se ji izpolnijo skrite skrite želje 
za njeno pot v prihodnost prosil Njega, 
naj v molitvi obvaruje je nesreče, zla.

Čutim da ponovno se smehlja, 
burja s premenom njenih las se že igra, 
da ji moreče spomine iz preteklosti prežene, 
v svetel sončen dan jo zdaj popelje iz teme. 

Ko spomni srečnih dni se, na svoj ponos, 
z njimi morda zgradi si trden most, 
takrat denar, zlato naj ji bo obrobna stvar, 
pravega prijateljsta začuti, sprejme v dar.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)