Na vrtiljaku sem.
Že tretjič zapored.
Tukaj lahko jočem,
pa mi veter solze
sproti posuši.

Kot otrok se počutim,
ko vihravo se vrtim,
dvigam roke
in se poleg
brez razloga smejim.

Jočem se
in
se smejim.

Komu se skrivam?
Komu tajim?
Zakaj v otroka nazaj bežim?

Ko vrtiljak se
poslednjič zavrti,
spoznam resnico,
da vrtiš ga ti.

Ustavim ga,
iz sedeža vstanem,
se odpravim.
Tako se mi vrti!

Solz ni izsušilo,
vetra ni več,
jaz pa še jokam,
le smejem se ne. 

Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev)

---