Napisal/a tomm, v sobota, 26. feb. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Odhitel je v nevihtno noč
v soju strel iz razbesnelih oblakov,
korak se mu zaustavit´ ni hotel med podboji vrat, na meji norosti ali junakov.

Med rjovenjem narave ga je veter suvalbridek dež mu je pačil obraz,a  tista želja premočnih čustev,ga je vodila v smrtno past.

Vpil in klical je  njeno ime
a med peklensko glasbo ni slišal,
kako je z zadnjimi močmi
se borila njegova edina hči.

Rešiti ju ni mogel nihče
gladke stene so ju združile,
v prepadu so našli negibni telesi,
a objeti duši sta že odšli.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)