Napisal/a laval, v nedelja, 27. feb. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Na tleh ležim,
v nebo strmim,
nate pomislim
in vzdrhtim.

Srce mi razbija,
kolena šibijo,
misli hitijo
in ne umirujo.

Ne morem zaspati,
tu zunaj na trati.
Ne grem domov,
kjer me tišina,
še bolj ubija.

Hodim naokoli
po prašni poti.
to me utruja
in pomiri.

Tujec na lastni zemlji,
suženj v lastnem domu.
Nimam kaj izgubiti,
nekaj moram spremeniti.
 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)