Napisal/a matejkrevs, v nedelja, 13. mar. 11 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Danes,
z vso sončno pravico
prebujen na najbolj
zarotniški način.
(Že vstajam, se že
svetim - zlog za zlogom.)
Spodaj, na razgreti plošči časa,
kjer ti, bog, kuhaš svoj molk,
se že s protezo zapisuje
nekakšno pohabljeno pričevanje:
mojih vsakdanjih sprehodov
pretresljivo zavozlani
labirint.
Luč, ki si bila nekoč
moja priča, zaveznica, ga
razvozlavaš?
Pridi, daj, da ga kleče, da ga z jezikom
že čisto pri tleh, tipaje, tipaje z
zavezanimi očmi
ga razvozlajva
z nožem molka, danes,
z vso sončno, slepečo pravico
izginulih.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|