Napisal/a matejkrevs, v nedelja, 13. mar. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ležim v tej dolini
nedagestanski,
ležim kot tu si prej pred mano ti, Izet,
Lermontov bosanski.

In vem da tu sem še bolj sam
kot ti, še bolj patetičen,
oprosti, bolje bo da ti priznam,
pijan sem in nesrečen.

Čemu, se vprašaš, le čemu!
poglej, o slavi zvezdniški
sanjaril sem svoj čas,
kot ti in o smrti pesniški.

Postal pa sem navaden rimač!
Pisun nedeljski, storim le bore malo,
zgovarjam se pač,
kar naprej pred svetom in pred sabo,

da zdaj, v teh časih ni več šik
pisati pesmi,
da moram zgodaj zjutraj v šiht,
popoldne pa k plesnim,

da se ga je treba vsak petek
napiti,
in nato čez vikend
strezniti...

Tako, vidiš, sem znašel v temle dolu
antidagestanskem
se danes jaz, nesojeni Lermontov
po takšnem kroku pijanskem.

In rad bi bil kot ti izjavil slavno,
da mi nič ni za uspeh in čast,
ne za posmrtno slavo,
a lagati v obraz

pijanci, žal, ne znamo!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)