Napisal/a Amelia, v petek, 08. apr. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Po svetu hodiš ponosno z dvignjeno glavo
oblečen v krvavi pot otrok,
ne pomisliš na njih, ki tam v daljavi trpijo
za kozarec vode, za obrok.
Ozkogledno zreš v lastno prihodnost
brez ozira na slabo ki te obdaja,
vidiš le sebe na prestolu sreče,
ne pa tistih, ki ne poznajo raja.
V glavi imaš sliko popolnega sveta
ki pa žal nikjer ga ni,
če on je drugačen od tebe
ti ga kamenjaš, njega boli.
Svet okrog tebe ti je vtisnil
v glavo popolno predstavo.
Lastne misli poteptaš na dno.
Slediš vsem, zakaj imaš glavo?
Poglej otroka ki hira,
ki nima drugega kot zrak.
Poglej mater, ki joče
za sinom, ki poslan je bil v Irak.
Poglej ljudi, ki obiščejo grobove
enajstega septembra vsako leto.
Poglej fanta ki mu brez pravega razloga
na ulici je bilo življenje vzeto.
Nato poglej še sebe v ogledalo.
Videl žalost boš? Morda trpljenje?
Imaš streho nad glavo, imaš vodo in hrano.
Imaš svobodo. Imaš življenje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|