Napisal/a mathea, v nedelja, 31. okt. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kakor vzdih vrabčevega srca Sredi gromečega velemesta, Skrita v svilo stisnjene pesti, Podoba se je v zvezdah prebudila.
Nebo in zemlja sta se dotaknila, Kot blisk, nevarnosti glasnik, Se skrivnostna roža je razkrila. Dokler v zemlji sama je bedela, Je upala, je sanjala in k nebu si želela. Pa Zemlja za trenutek jo je prehitela. Ji sanje vzela. In ob svetlobi bliska, Rožica takoj je uvenela. Vrabec tam v vejah platane zdaj prepeva, Pesem o šibki roži v vetru hladno mi odmeva, Kot biser v očeh se solza razodeva, Up in svoboda temni plašč sta si odela. A lahka je perut. In ptica na pomlad spet lepše bo zapela.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|