Napisal/a mathea, v nedelja, 31. okt. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kakor vzdih vrabčevega srca
Sredi gromečega velemesta,
Skrita v svilo stisnjene pesti,
Podoba se je v zvezdah prebudila.

Nebo in zemlja sta se dotaknila,
Kot blisk, nevarnosti glasnik,
Se skrivnostna roža je razkrila.
Dokler v zemlji sama je bedela,
Je upala, je sanjala in k nebu si želela.
Pa Zemlja za trenutek jo je prehitela.
Ji sanje vzela.
In ob svetlobi bliska,
Rožica takoj je uvenela.
Vrabec tam v vejah platane zdaj prepeva,
Pesem o šibki roži v vetru hladno mi odmeva,
Kot biser v očeh se solza razodeva,
Up in svoboda temni plašč sta si odela.
A lahka je perut.
In ptica na pomlad spet lepše bo zapela.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)