Napisal/a laval, v petek, 22. apr. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tvoje besede bolijo,
v glavi mi donijo,
ponoči me morijo,
spati ne pustijo.
Imela si vso pravico,
govorile so resnico.
Res so me prizadele,
pa me nebi smele.
Nisem se pripravljen soočiti,
v podzavest sem jih potisnil,
svoje zavestne odločitve,
iz moje preteklosti.
Moral bi jih preboleti,
če želim na novo zaživeti.
to ne gre, kar tako,
to ni tako lahko.
Zdel sem se najpametnejši,
mislil, da vse vem.
Zdaj sem starejši,
prav nič pametnejši.
Danes mi je žal, za te napake.
Nisem se veliko naučil,
še vedno delam enake,
le, da do sebe nisem tako opravičljiv.
Ta zgodba se nebo lepo končala,
moj ego tega ne pusti,
Zakaj imam tako težak karakter?
Zakaj sem tak idiot?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|