Napisal/a laval, v sobota, 23. apr. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Takoj sem se ovedel,
napako sem storil.
sedaj je že prepozno,
ne bom ji več težil.
Komaj misel to zapišem,
telefon mi zazvoni.
Na drugi strani ona,
z togoto spregovori.
Midva sva zgodovina,
nočem te več videti.
Prehitro je končala,
nisem se mogel niti opravičiti.
Vrnila se bo nazaj,
v svoj domači kraj,
med svoje ljudi,
v tiste prekrasne vasi.
Ko gre kaj narobe,
stisne rep med noge,
V avto se vsede
in domov odpelje.
Doma niso prav veseli,
ko pride s svojimi problemi.
Sploh pa ne vedo,
kdaj jo bo spet pičilo.
In bo nazaj prišla,
povsem skesana,
povedala, da je razmislila,
sedaj bo bolj udana.
Problem je pa v tem,
vedno mene krivi,
za tiste stvari,
ki jih nevede stori.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|