Napisal/a tomm, v torek, 17. maj 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Močno premočni živí dvom v človeštvu
postal je slepa vsakdanjost sveta,
malokdo išče sebe v srcu,
ki je naveza za pot do neba.

Edino mi srce v čutila prenaša
vsako zavedanje svojih meja,
v njemu prebiva pridobljena ljubezen,
če jo ne ustvarjaš, prepoln boš gorja.

Uglašujem v sebi vse strune življenja,
da bi za vselej svoj obstoj doumel,
vrojen sem v lastno disharmonijo,
nočem več biti zaslépljen in len.

Z ušesi nikdar ne bom slišal sonca
niti z vidom čul modrih besed,
še manj z otipom gledal oblake,
a s srcem občutim sorodstvo Boga.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)