Napisal/a LORELLIA, v sreda, 18. maj 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Kot pretkana senca
spet groziš
z očmi divjine
in z obljubo vetra.
Ne veš,
da nimam več slik
niti oblik
niti porazov
ki bi jih pletla v nebo.
Ne veš,
da nimam večera
niti mrtvega jutra
niti nočnih vrtenj.
Nimam več ustnic
na robu lic
niti las v naročju
niti poletij srca...
spletla so si svoje zime
in šla.
Ne veš
ničesar ne veš
in groziš.
Jaz pa moreče molče
štejem črte iz debla
in obrise življenja
in vem
da veš.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|