Napisal/a tomm, v petek, 20. maj 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Po burni noči grmenja in nalivov
se je deževnik rešil iz mokrega zemljišča,
na vlažno vendar trdo je cestišče,
v tem hotenju je našel zadnje zavetišče.

Pogled zastal mu je na samo pokončanje
izgubljencu, brez cilja kam koli se ozreš,
se zamislil je ob tej nemočni glisti, rekoč:
Jaz iščem dom, a ti iz njega greš.

Bog vedi kaj bo mene doletelo
me vodi um, a v upu ni besed,
le noge me nosijo po spominih,
ostal bo viden le sestradani skelet.

Z njim rožljam po tem sovražnem svetu
sam samcat od vsega izvzet,
me čaka konec, enak tej zvijajoči glisti,
najbolje, da opravim tudi jaz si svoj pogreb.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)