Napisal/a kAItza, v petek, 27. maj 11 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ta tako živi, tako sivi dan...
In veter zapiha
prinaša vonj
po dežju in nečem neznanem
v ta topel, moren zrak
diši po drevesih
sedaj v listju šelestečih
listih, ki so se pravkar rodili
in po tej toploti
v prihajajoči sivini
zemlja je topla
tako mirna
tako vabeča
in tam leži
na prsih roža
topla, dišeča
in tako čudno, nezemeljsko rdeča
počasi odmira
kot potok
ki se v kapljah izliva
v tisti neznani kraj in čas
ostaja le še struga
kot za njo gomila
le sled,
ki govori, da si nekoč živela
in tako podobno temu dnevu
minila

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|