Napisal/a tomm, v nedelja, 05. jun. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
V čarobni noči milega ozvezdja
mehkoba rose iz ozračja se krepi,
vsrkavajo cvetovi te substance,
v jutru ostale v njih prežlahtne so sledi.
Enako so preroki vsi pred nami
zaslišali v svojem srcu glas,
polnili so z njim ihtečo dušo,
čeprav križani so nudili nam spas.
Njihovi klici so énkratni zasevki
knjige izkušenj so našle pot do nas,
zato se ne počutim bolj pomemben,
če zvem prek njih od kod je božji glas.
V samoti vame se zanihajo besede
ki se molče vpijajo kot živa tvar,
vsak upa ne prihod vsaj sličen rosi,
le da postal bi ves ji notranji oltar.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|