Napisal/a EpeFadrin, v petek, 10. jun. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vrtim se.
Vrtim in vrtim in vrtim.
Počasi bi že najraje bruhala.

Ustavi me.
Prosim, posedi me na tla.
Povej, kaj je prav in kaj narobe.

Tvoj dotik.
Topel in mehak in nežen.
Reci, da bo vse še dobro.  

Moja glava!!! Moje lastne misli me posiljujejo in me odvržejo v zakotno ulico, kjer sem prepuščena lastnim blodnjam, ki so mi jih vbili že kot otroku. Delaj! Služi! denar, denar, denar! Stegnem roko. Pred mano je prazen zrak, zakaj me ignoriraš kot potepuha? Zberi se. Zadihaj; vdih in izdih, nisi sama kriva za to negotovost. Ozrem se. Bruham belo in rdečo brozgo. Pizda! Spet sem se izgubila v sami sebi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)