Napisal/a Smeh, v nedelja, 12. jun. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Vprašanja meglijo mi oči,
vsako znova, vsako bolj,
me žre, ko da bil bi molj
ki mi dušo požrešno je, mori.

Ne da vedel bi kod in kdaj,
vprašanja brez ogovora stojé,
brez rešitve, mi vzbujajo gorjé,
brez konca, večni vprašaj.

Rad podal bi trden da, kakor ne,
da kot skala nepremično,
bi stal na besov vse očitke.

Kot skala mrtvo in očitno,
brez življenja to vodilo sile,
puhel, da in prazni ne,

bi za mogoče zamenilo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)