| Napisal/a Smeh, v ponedeljek, 20. jun. 11 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
Sedi na klopi mož prastari,
mu malo kloni siva glava,
brez sanj z nasmehom spava,
lahak mu vetrič kodre mrši.
Zakašlja malo in pohrkne,
nastavi roko polno zrnja,
prhut peruti kot da sanja,
tišino slepo v hrup prebrne.
Naj le sanja srečnež stari,
slep od rojstva za resnico,
živel je srečno v utvari.
Naj ne izve da za ptico,
ujed bo sto prišlo krvavih,
s kupa trupel po sladico.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
