Napisal/a deserpe, v torek, 21. jun. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Z vsako solzo se izlilo upanja je malo,
ni več žalosti, trpljenja,
mladosti leta izbrisala so smeh prekmalu.
Sanj, čutnosti, ljubezni navidezna ideja,
zamegljena od brezčutnosti želja,
slika Floriana Greya jo je kot prekletstvo spremljala.
Navezala prijateljstvo je s Hadom,
življenju razdala vse svoje je veselje,
zdaj njemu razdaja trpljenje.
Krhkost in zaupljivost
kot dva majhna bisera,
potonila sta na dno morja.
Zdaj po svetu se sprehaja
deklica izgubljena,
živi, da ljudem ugaja,
čeprav že davno,
izgubila,
smisel
tega
je
sveta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|