Napisal/a laval, v ponedeljek, 18. jul. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sedim, razmišljam, skušam razumeti,
vrat do sreče ne zmorem si odpreti.
Ogromno napak se v letih je nabralo,
kot balast na drugi strani je ostalo.

Desetletja tam sem jih odlagal,
misleč, s temi vrati si ne bom pomagal.
Sploh jih ne potrebujem,
sam svojo srečo kujem.

Pred njimi sam stojim,
v majhno luknjico strmim.
Skoznjo svetlobe žarek sveti,
žarek upanja se mi posveti.

Rešitev potrebujem,
odgovor moram poiskati.
Bremena nekako odstraniti,
tista, za temi vrati.

Na tleh utrujen sedaj sedim,
razmišljam, razmišljam, kaj naj storim?
Rešitve, odgovora ne najdem,
v začaranem krogu se znajdem.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)