Napisal/a Dragan.Ignjic, v sobota, 23. jul. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Prvo jutro
se je rodilo
in kraj naš
v meglo zavilo.
Sonce je vzšlo,
a prvo jutro se je
prebudilo,
da se tvojega
imena nisem niti
spomnil,
a kaj ko kmalu
nazaj te je pripeljala
žalost.
Vedel sem,
da jaz brez tebe
več ne morem
in moral sem slišati
jok svojega srca,
ko prvo jutro brez tebe
se je prebudilo.
Prvo jutro
se je prebudilo
in v meglo zavilo,
a jaz nisem mogel,
da se tvojega imena
ne spomnim
in nato solze so
po licu mi polzile
in žalost trkala je
na moje ranjeno srce.
Prvo jutro se je rodilo
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|