Napisal/a brdavs, v sobota, 23. jul. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Dokaj je peres pisalo o dogodkih njega dni,
a poet vsekdar drugače videl, čutil je stvari.
Da je svet pokvarjen vemo: vidimo in slišimo,
kdaj je pesem skrpucalo pa lahko še čutimo.
Ervin Fritz je pesnik vrli, ki ostro vihti pero,
da z umetniškim vtisom, meša drek in seje zlo.
V težkih časih komunizma ritolizil je oblast,
a sedaj, na stara leta, našel novo si je strast.
Moritat o Janži Janžu, njega novi umotvor,
z domišlijsko nam satiro slika Janše samomor.
S tem pogrošnim, bednim šundom se pobrati z oblastjo,
vsem ostalim pa nasuje peska žgočega v oko.
Najprej s cipo Urško zmerja, "za prav vsak madrac", da je
in nato, noseči - z vinom, da naliva se.
Na petrolu mož in žena naj bi se ustavila,
s flašo vina pod pazduho - brez plačila naj bi šla.
Janezu očita gore, češ da "osvajalec" je,
pa čeprav so hribi naši le sprehod za romarje.
Hkrati pljuva po desnici, češ, da kraja vleče jo
v deželo senc in greha - grobnico politično.
Orožarsko, glej, afero, naš privleče Fritz na dan,
kuje hladno rad železo, kot kak stari partizan.
Pa tajkune rad pograja (češ, saj vem, prav takšen si),
hkrati pa ga v zvezde kuje, ker je "cvet nedolžnosti".
Zliva gnev in bes in žveplo, laž v satiro prelevi,
v resnici - glava prazna - le sovraštvo vzbudi.
Prav na koncu pa še enkrat, malo norca brije se
iz premajhne mu dežele, Liliput-Slovenije.
Vsako teslo z doktoratom, vsak politik, liberal,
filozofski pesnik, dohtar, vsak boskur, psoljub in far,
vsa golazen zarotila se je drug prot' drugemu,
en čez drugega udriha, le država gre po zlu.
Brez srca so vsi po vrsti, pravega duha nikjer
a le eno je pomembno: to, da netimo prepir.
To so misli naše klene, to Slovenca je srce,
saj ni čudno, da dežela prav zares k Hudiču gre.
Če pred nekaj desetletji rdeči vrag bi ne prišel
iz ledenega oklepa carstva kjer porodil ga je gnev,
naš kavarniški brezdelnež, grob, neuk, nasilen, len,
bi ne menjal vrčka piva za gevir in pas in šlem,
bratomorno vojno netil, klal, pobijal ustrahoval,
potlej barvo hitro menjal in zasluge vse pobral.
In še danes bi po zemlji naši zdrav in klen slovenski rod
hodil, delal, živel, ljubil, korenine vraščal tod.
A tako ostaja zmeda: kup ljudi brez cilja je,
brez prepričanj, smisla, vere, brez zavesti narodne.
Vrli Fritz se temu roga, olja v ogenj vliva rad,
ko prodaja laž - satiro, kosti gloda bratu brat.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|