Napisal/a laval, v ponedeljek, 25. jul. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Težko bom razložil,
zakaj sem to storil?
Čemu sem bil tiho,
nisem led razbil?

Spoznal sem te pred leti,
pred dolgimi šestimi leti.
Preklinjam tisti spomladanski dan,
ko sem te srečal v Etisovi kleti.

Dolgo čustva sem držal v sebi,
nisem želel razmišljati o tebi.
Trdil, če ne bova govorila,
moja glava se bo umirila.

Pol ducata let so se čustva nabirala,
bal se, da ne bodo eksplodirala.
Letos januarja se je nekaj premaknilo,
takrat mi um je zameglilo.

Čas hitro teče, staramo se vsi,
ne zmorem gledati, ko on te drži.
Škoda te je, predobra si zanj,
to je resnica, zelo me boli.

Tvoja mama mi je zadnjič dejala,
sedaj si se spomnil, dolgo bila je sama.
Ne izbiram ji fanta, sama ga je izbrala,
pusti jo pri miru, to ni tvoja drama.

Preveč zgodb o tebi mi je pripovedovala,
ko si bila vesela in tiste ko si jokala.
Tvoj življenjepis mi je dobro prodala,
zakaj to dela, bi se z mojo glavo poigrala.

Vsakodnevne iskrice in provokacije,
odkar sem se zarekel, da si mi všeč.
Besedae igre in zbadanje,
pokliči jo, brez tega ne bo nič.

Za temi besedami se skriva velika figa,
prebral sem iz obraza in to me boli.
Bolje, da sem tiho, o tebi me govorim,
tišina me vrže iz tira, življenje greni.

Ne morem si pomagati, ne znam pogovoriti,
te moje zgodbe ne želim pripovedovati.
Ena od stvari, ki jih ni dobro storiti,
s šefičino hčerko hoditi.

Malo deklet, ki sem jih srečal,
mi je bilo bolj všeč kot ti.
Žal mi je, da sem tako dolgo čakal,
bal sem se za službo, v resnici.

V letih si tudi ti dozorela,
odrasla in zacvetela.
Vsakič, ko te znova vidim,
vedno bolj zaželjena.

Nisem upal s teboj spregovoriti,
niti na tvoj pozdrav odgovoriti.
Bal sem se, kako boš to sprejela
in tvoja mama, da bi znorela.

Počasi, počasi sem jo pripravil,
resnico o tebi na mizo postavil.
Za hrbtom sedaj se smeji,
nič ni narobe v obraz mi trdi.

Kaj se bo v prihodnjih tednih zgodilo,
bom odšel v zgodovino?
Čakanje na odgovore utruja,
sprememba okolja postala je nuja.

V svoji naivnosti sem verjel,
o meni ne bosta govorili.
Povedano bilo je iskreno,
ne pričakujem uslugo nobeno.

Ne pričakujem ali želim,
tvoja mama zame lobira.
Sem prepočasen in ne dojel,
narobe sva komunicirala.

Z veseljem sem in hodim na delo,
skrbi me, kako se bo končalo.
Prevelike simpatije med sebij gojila,
na ta incident, lahko bi pozabila.

Jasno je, da se bo zgodba,
na neprijeten način končala.
Jaz pač nisem nezamenljiv,
hitro me bo na čevelj dala.

Če se bo avantura jeseni končala,
mi bo žal,ampak krivda je moja.
Drugič bolj pameten, brez zamere,
ne bom stresal na njo gnoja.

To je v moji naravi,
se bom zadržal.
Strmel bom k spravi,
in službo obdržal.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)