Napisal/a Bolečina, v četrtek, 04. avg. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Bil sem ti.
Nekoč, že davno.
Ob potokih sem lovil nasmehe zate,
sanjal sem o strasti mladih src,
ki je umrla brez razloga.
Sanjal sem o biserih na tvoji koži,
sanjal sem te golo, z vetrom v laseh.
In srečno.
Sanjal sem te upajoč, da vrneš se.
Oblaki so prekrili Sonce,
jesen in zima umorili sta poletje.
A jaz sem te še vedno sanjal.
Temne so bile te sanje.
Tako boleče, tako moreče...
Ti si se spreminjala v bitje brez obraza,
tvoja koža ni bila več mehka, nežna.
Sanjal sem te z drugim...
Ne, tega več nisem sanjal.
To sem videl.
In bolelo je.
Zato sem zgrabil nož,
zaril ga v srce.
V tvoje.
Kajti tako si umrla zame,
tebe pa je bolelo.
Nehal sem sanjati.
Sedaj spim trdno.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|