Napisal/a laval, v petek, 12. avg. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Barvno sem gluh,
ton rumen ali zelen.
Težke note, sedaj pa pruh,
glasbeno sem posušen.
Oranžen posluh,
v omari potemnel.
Modri okus,
je za vijoličastega zapel.
Radio igra rdeče,
TV na črno vleče.
Rožnata me vedno sleče,
bela najraje kleče.
Tlatolaska ne trpi,
črnolaski se neumno zdi.
Rdečelaska pred pegami beži,
debeluška se grdo drži.
Rjava je nevtralna,
siva izpeta.
Svetlo modra napadalna,
lešnika zadeta.
V vodi plava metronom,
na dimniku je gramofon.
Ursus Aktos medvedofon,
žolnin jezik mikrofon.
Astrid teži, preveč govori,
na mizi je stol, na stolu sedi.
Zažgano kosilo, ne povzroča skrbi,
svojega kozarca z menoj ne deli.
Na terasi temno, sivo nebo,
čarovnic še ni, če pohitiva,
gume so, se nežnosti posvetiva,
ko pridejo, ne bova vsiljiva.
Čudne stvari se rade zgodijo,
praznovanje, dečve družbo dobijo.
Vodka, Bandidos in gazerane bedarije,
slemerji na vse strani letijo.
Babe se režijo,
o decih govorijo.
Leta se ponavljajo,
denar zapravljajo.
Misli ne morejo mi brati,
sam s štirimi skakati.
Ko znale med vrsticami bi brati,
želele bi v sobo za vrati.
Na papirju je lahko,
dejansko ne bo šlo.
Naj se hranijo ti spomini,
za čas prepire v družini.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|