Napisal/a laval, v petek, 12. avg. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sebi v sramoto in duši v breme,
skrojil in sešil sem pesem za njo.
V mislih jo imel brez gela in kreme,
zavoljo tega obraza, sedaj rime pojo.

Pandorino skrinjo s tem sem odprl,
bolečina in nemoč sta privreli na plan.
V spoznanju starosti, saj tega ne smem,
razmišljal in pisal v resnici bolan.

Trezna glava tega ne odobrava,
samo zaslepljen, mogoče nepotešen?
Ovnova glava, nasilo se zaletava,
v svoji zablodi, deloval sem neubogljen.

Neprijeten zmenek, odprl je oči,
na silo ne gre, škoda jo je.
Iskreno mi je žal, zadržati nisem znal,
povzročil neprijetnosti, verjetno sem se bal.

Zamujena priložnost ne bo se vrnila,
v spoznanju danes, večja bolečina.
Kakorkoli že bo, pečat si pustila,
globoka raza na disku spomina.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)