Napisal/a tomm, v ponedeljek, 15. avg. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prebijam se skozi notranje zastoje
sem kot v naravi sonce, vihar
razmišljam o sebi in takšnih trenutkih
prosim tišino za idejo kot dar.

V snu se pojavlja dosti prebliskov
mi nudijo pota iz idejnih zagat v javi si mislim o teh pojavih
previdno odpiram kot čebela svoj sat.

Iz moje notrine se javljajo želje
katerih odtenkov se dobro zavem nekatere so lepe umirjajoče
moji vesti so druge kot kožni ekcem.

Prišel sem do svojih lastnih zaključkov
v resnici nikoli jaz nisem sam
stalno me nekaj nagovarja usmerja
me hoče voditi, a jaz se ne dam.

To šepetanje od nekod prihaja
nikoli ne morem razbrati njen ton
ali je angel pomočnik iz svetlobe
morda pa priliznjen hinavski demon.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)