Napisal/a ska, v torek, 16. avg. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Danes loščim želje.
Tudi tiste, povsem zarjavele,
prebiram v dlaneh. Previdno, previdneje.
Le obdrgnem jih in razgrnem. Pod sonce, vetrove.
Čez vse dni, ko sem drevje
obešene kože.
Dokler se dokončno ne izvotlim vate. Kakor reka.
Polna zatrdelega mraka
nad težo presušenega poletja.
Te kradem vase, zemlja.
Če si bila takrat moja želja,
potem me preraščaš celega.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|