Napisal/a tomm, v sreda, 24. avg. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nikoli mi ne bo hudo postalo,
ko gledam v slapove vodnih plasti
kako živo vibrira ta zvočna zavesa,
ki pada in pada odkar človek živi.

To res ne more biti le voda
v njej je živa življenjska tvar
tekoči kristali so njeno bistvo
v očeh se izraža ves njihov čar.

Gledal sem jo iz mraka praznine
stremeč brezhibno v njeno ljubko telo
njene oči iz reliefov Egipta
zaznale so tiho, da so objete s strastjo.

Počasi sem se kot v sanjah pomikal
dokler nisem očaran zastal tik pred njo
o njej nisem vedel, niti čul ne, ničesar
le njene oči sem v duhu spoznal.

Nekoč pred stoletji našega štetja
sva bila skupaj kot pravi par
očesni kristali njenega vida
so mi obudili spomine kot dar.

Vsakdo med nami doživi trenutek
s pogledom oživljen kot nikoli poprej,
iz njega izhaja večna resnica
vodenih kristalov, brezčasnih brez mej.  

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)