Napisal/a Vladimir Bencin, v torek, 30. avg. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vedel je, kam gre,
in vedel je, koga hoče.
Le jezik je pomočil v njo,
preden je odšel naprej.
Sladkobne misli so mu uhajale spod peresa
ko se je sprehajal po njenem levem stegnu.
Brez skrbi je vstopil vanjo
in ne le enkrat, tisti dan.
Kako sta se vrtela;
in zrak je polnil njune nosnice,
da so dlačice valovale v strasti.
Da ni bil lačen, je samovmevno
pa vseeno je odšel fukat
še na ajdino strnišče.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|