Kod hodiš senca zdaj tegobna,
kam nese te spev norosti?
Spletaš vence solz že zdavnaj pozabljenih,
obujaš prah spominov v kot potisnjenih...
Kdo sploh si?
Podoba nenarisana,
notranjost neizpolnjena,
osebnost izbrisana....

Kdaj porušila boš zidove,
da svičniku obrobe stečejo,
da reke jez napolnijo
in najdeš kar izbrisano je bilo....

Jeklenim ščitom niti žarek sonca ne ubeži,
da posvetil bi v notranjost
kjer trdna tema spi...

A čaka na trenutek,
ko bo solze posušila,
na krilih spominov poletela,
meč, oklep in ščit za vedno odložila.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---