Napisal/a matejkrevs, v sobota, 08. okt. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko niso s kavlji, koli in mlatiči
uspeli mu zlomiti volje in duha,
na raženj ga priklenejo biriči,
da bi v peklenskih mukah zatajil boga.

A še, ko cvre se u plamenih ljutih
in mu telo od bolečine drgeta,
iz ust njegovih ni vzdihljaja čuti,
le mirno zre v nebo, kot kip in se smehlja.

Ob njem stojijo rablji, nejeverno,
začudeno sprašujejo se vsi:
mar res ga to trpljenje neizmerno

sploh nič ne prizadane, ne izuči?
Kako da se drži tako prešerno,
čemu od bolečin ne zakriči?

In on jim de: "no dajte, vi krvniki,
obrnite me in jejte, in vampe, rit

si napolnite, glejte, nesrečniki,
ena stran je že pečena, bon apetit!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)