Napisal/a matejkrevs, v nedelja, 09. okt. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

K studencu miloglasno žuborenje
zvabilo te je nek pomladni dan,
da si vstala, vila, kot iz sanj
in šla na breg po večno pozabljenje.

Ofelija, da si končaš življenje
zabredla si v potok mi teman;
zdaj klical bi iz njega te zaman,
s teboj končani so vsi upi, želje;

le ena skrb me muči še goreča,
da duša tvoja reši se podzemlja,
saj onstran groba mnogo bo trpljenja,

za tiste, ki v ljubezni neizprosni
odšli so rajši v smrt, kot ti, ponosni,
ker jim brez nje je to življenje ječa.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)