Napisal/a matejkrevs, v nedelja, 09. okt. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Moje solze so postale moj kruh.
Dan in noč ga uživam jokajoč.
Počasi tonem v strašen brezup,
iz brezna te kličem: kje si, Gospod?
Moj obraz je potemnel od jeze,
moj glas je ohripel, moj pogled je strog,
vse globje se v lasten srd pogrezam,
iz brezna te kličem: kje si, Gospod?
Moje oči živijo v temi,
kot slepec se vlačim, spotikam povsod,
rad bi spet našel pot nazaj k tebi,
iz brezna te kličem: kje si, Gospod?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|