Napisal/a matejkrevs, v nedelja, 09. okt. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Predirljiv zvok tovarniške sirene:
pavza; vsi stroji potihnejo na mah...
Tako en dan resnično onemeli
so nenadoma za »nedoločen čas«.
Iz te livarne, mrke in meglene,
so zdaj nekoč šli vsi na čik, veseli,
ker bodo duše, prašne in ognjene,
si spet vse z nikotinom odrešili.
A zdaj, skoz mrak, med škripci in dvigali,
tu en samcat žarek tli, mrliško bled,
kot duh vseh, ki so odšli. Tam lazi
miš. Tam prah se dviga s tal in briše sled
davnih stopinj. Tam gor, skoz strašno okno,
kjer zimsko sonce mre, zdaj nič odstira
svoje zlato, zaprašeno in votlo.
In skozi šipe sili ptič, ki umira...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|