Napisal/a deserpe, v petek, 21. okt. 11

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Samotne misli, ko niti sam neveš,
skrenejo s poti mislim vsakodnevnim.
Ko ne želiš si več lepote, sreče in ljubezni,
čustva zdrsnejo na pod in pod zemljo.
V trenutku mesečine te postane sram strahu,
ki nenehno vrta v kotičku najmanjšega sledu.
Te samotne misli, za katere neveš zakaj,
utišaš z bolečino, trpljenjem in tišino.

Vsakodnevno večkrat jokaš, a le v sebi,
saj samotne misli so sramotne,
obdane z tihim dihom mračne zime,
ki vsakodnevno večkrat mine.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)