| Napisal/a deserpe, v petek, 21. okt. 11 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Samotne misli, ko niti sam neveš,
skrenejo s poti mislim vsakodnevnim.
Ko ne želiš si več lepote, sreče in ljubezni,
čustva zdrsnejo na pod in pod zemljo.
V trenutku mesečine te postane sram strahu,
ki nenehno vrta v kotičku najmanjšega sledu.
Te samotne misli, za katere neveš zakaj,
utišaš z bolečino, trpljenjem in tišino.
Vsakodnevno večkrat jokaš, a le v sebi,
saj samotne misli so sramotne,
obdane z tihim dihom mračne zime,
ki vsakodnevno večkrat mine.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
