Napisal/a metadon, v nedelja, 13. nov. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Iz dneva v dan,
mesim besede,
prazne kot počena guma sosedovega kolesa.
Vsaka beseda,
ki jo bleknem,
je tako prazna, kot balon poleti proti veličastenmu nebu.
In tako prazna beseda,
leta po prazni nebesni modrini,
prazna, sama samcata, lebdi na robu obzorja.
Beseda prazna po letu na zemljo se vrne,
na prazno ušeso izgubljenemu otroku besedo tolažbe razgrne.
Otrok izgubljeni nič več ni sam,
beseda prazna našla je dom tam,
tam kjer dete sedi, mu upanje obudi,
saj vsaka beseda svojega otroka najde.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|