| Napisal/a Sasha Raven, v sreda, 16. nov. 11 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Spoznal boš, da res globoko temačen je ta svet,
res pa je, da v nočeh od Meseca sija si prevzet.
Tvoje srce je skrušeno, polno zlomljenih idealov
in bolestna duša kot svet krhkih je kristalov.
Nemirni, večni plamen sanj počasi že ugaša,
prihodnost le veliko gostijo črvom spet prinaša.
Si le drobna, travna bilka, ki uvene na jesen,
uboga duša, mar ne veš, da si le prekratek Sen?
Kmalu bo potihnil od vina tvoj groteskni smeh,
ker odšel boš in to veš, na oni pusti, mračen svet.
Ni zdravila za to nadlogo, ki ji pravimo Smrt,
prihaja tisti čas, ko boš ves osamljen in potrt.
Le zidaj si veličastne gradove v nebeških oblakih,
a tvoje kraljestvo prebiva v zbledelih epitafih.
Ti boš ta kralj na svečani, pogrebni povorki,
vendar utesnjeno zaprt v oblazinjeni krsti.
Tvoji gostje bodo za vekomaj le črvi in krti,
uživaj globoko pokopan v vlažni, črni prsti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
