Napisal/a 9000max, v nedelja, 20. nov. 11 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Skozi okno odseva gozda sijaj,
rjavi listi dreves povejo da že dolgo ni maj,
in ko jim prisluhneš, v ta njihov šelest,
lahko oči samo še mirno zapreš.
Popoelje te v sen te svetle noči,
daleč vidiš pravo gručo ljudi,
ker si v sanjah, seveda nič jasno ni,
vsedeš se, prav v svoj taksi.
Vsedeš se vanj, na sedeže, čudežno udobne,
voznik pa vpraša kam, v sanje le globlje,
tako ugotoviš da tvoj vid seže prav do meje,
meje logičnega ter domišlijske turneje.
Na koncu te le privede do gruče ljudi,
pogledam do meje, kjer nekdo stoji,
tam vidim tebe s tvojimi najlepšimi očmi,
a tvoje telo, na domišlijski strani stoji...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|