Napisal/a vijolica, v četrtek, 03. mar. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Tvoje besede se sprehajajo
po jutranji rosi,
ki se je čez noč naredila
na moji dlani.

Ne pišem ti pesmi;
moj pogled je tvoja preproga,
tvoje telo pa toplo
kot sveže pečen kruh.

V tvoji majhnosti te je več,
tvoj jaz presega meje tvoje kože.
Potrpežljivo sedim in čakam,
da se odpre biserna lupina.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)