| Napisal/a ska, v torek, 07. feb. 12 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Vame zarineš topo želo,
ko se razraščaš čez prostor, ki več ni tvoj.
Pa tudi moj je le še malo.
Srago za srago.
Namesto tebe ti votlim
želatinasto okostje
in čezenj razprem usedlino megličave kože.
Da te lahko razstavim pred drugimi,
kakor pigmentno zrno.
Tako globoko ter prosojno.
Zato iščem besedo,
samo zate-
glas nad glasovi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
