Napisal/a laval, v torek, 21. feb. 12

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Popolna enostavnost,
v pisani besedi.
Čudovita ustvarjalnost,
v kulturni bedi.

Inspirativnost muze,
duhovno osvobaja.
Pero pesnikovo maže,
z rimami razdaja.

bolečina, ki srce reže,
na papirju se razpleta.
Z presvetlega lepilom veže,
v ljubezen spleta.

V namišljeno ljubezen,
v resnici nemogočo.
pisar ostaja trezen,
nima travico pojočo.

Sladko življenje zagreni,
čas se v obraz smeji.
Ljubka dama sivi,
nemoč vseeno boli.

Vseeno boli, madež ostaja,
grenkoba v grlu pekoča postaja.
Globaka rana na srcu,
za njo še vedno duša joka.

Verjetno še leta bo jokala,
na koncu se v usoda svojo udala.
Osamljena sama ostala,
ne bo več sorodne duše iskala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)