| Napisal/a tomm, v sobota, 10. mar. 12 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kako lepa je ta samostojnost,
ko pišeš s pisalom karkoli želiš
iz srca dviguješ nedoživeto
v svetlobi sonca vse bogatiš.
Ni meglenih oblakov, ki radi skalijo
raven življenja iz čustev želja
poslušam kipenje besed svoj'ga srca,
le piši in riši, iznesi vsa sla.
Drug drugemu naj bi dopustili sledove,
so kot spočetja lepših poti,
saj jih iznaša dušno vzhičenje
ta samostojnost ves um prevetri.
Ljudje smo telesno in vidno na zemlji,
a v naših globinah iskrivost živi,
kdor se z njo sreča se sreča z dušo,
ona ustvarja, telo ustroji.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
