Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Relikti

Relikti Natisni Priporoči prijatelju
Od Amadeus   

Jaz le hočem tisti nasmeh,
ki hrani ne le mene,
ampak vseh okoli.
Tisti smeh, ki ga še čutim
na svojem obrazu,
a le kot relikt preteklosti.
Še vedno pomemben.

Še čutim okus vseh tistih
srečnih trenutkov,
ki nežno božali so
sproščeno in veselo dušo.

Zdaj vse me tišči,
zdaj vse me moti,
zdaj vse gledam z drugimi očmi,
tistimi, ki ne vidijo vseh barv.

Tako rada bi vedela,
da prihodnost moja lepa bo...
Sanjala bi o tistih stvareh,
kot sem nekoč. V barvah.
Malenkostih. Grandioznih.
Sedaj se utapljam v
tej realnosti,
ki ne dovoli mi načrtovati sanj.
Kaj pa šele sanjati.

Tisti zaupljiv smeh,
tisti smeh, ki rodil je smeh,
Tisti smeh, ki ugasnil je le v nasmeh.

Vedeti, da to je to.
Vedeti, da to bo to.
Vedeti, da za to si ti to.

Biti srečen.

Je to res tako težko?
 

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
 








Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo