Napisal/a estrmc, v četrtek, 31. maj 12

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Bil je večer, radosten in svet,
Ko skupaj smo želeli se v preteklost zazret,
Prerastel večer  je v marsikaj več,
Iz naju je bruhal plamen žareč.

Srečna usoda tako je želela,
Da naju skupaj videti je hotela,
Bili so vzponi in padci do vrha gore,
Kmalu sem ugotovil, da brez tebe ne gre.

Iskrenost je tvoja največja vrlina,
Kakor postava, srce in tvoja toplina,
Ostal ti bom zvest do konca življenja,
Ker vredna si mojega potrpljenja.

Hitro sta srci se poslovili,
v tančico tujine močno se ovili,
skupni trenutki postali so krajši,
a zaradi tega veliko slajši.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)