Napisal/a spela_king, v petek, 29. jun. 12 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Moja teža je velika,
kot črna je na steni slika.
Slutim v daljavi luč -
izmika se,
v sebi slišim trušč.
Prošnje jokajoče so prevara,
ki utrujajo ude mi napete.
O, da kdo bi zaigral na strune te kitare
in jo odrešil tega, kar jo tare.
Kot neizpeta melodija tavam,
ton vsak mi je pretesen.
O, da v roke bi me vzel nekdo,
ki nosi pravo melodijo.
Takrat te strune bi igrale,
iz groba bi vstale,
kot metulji v travah bi plesale,
in igrale
in plesale.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|