Napisal/a laval, v petek, 24. avg. 12

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Razburjenje na sončen dan,
po nepotrebnem podivjen.
Preveč čustven, zelo predan,
v bistvu svojem nedokončan.

Na svetu ubožca vse jezi,
razmišlja drugače po prstih dobi.
Privoščljivi družba se smeji,
kratka v ozkarski razsvetljenosti se zdi.

Še en dan v življenju tako se obrne,
novih štiriindvajset ur samote.
Zmota v zmoti se nikoli ne vrne,
tava na okoli na krilih sramote.

Na sončen dan zagrenjen
z osmimi mačkami ne potešen.
V času ,v prostoru izgubljen,
z zasanjano resnico odtujen.

Lulanje proti vetru se ne obrestuje,
izgubljene priložnosti danes objokuje.
Ne počne kar logika narekuje,
s svojimi zmotami vneto nadaljuje.

Vrabec na veji vztrajno opozarja,
ljubezen ni uprašanje denarja.
Tičar skozi steno z glavo rine,
lovi ribe tam, kjer nič ne prime.

Razočaran ob večerih domov se vrača,
izhod iz osame edino pijača.
pitost v domišliji srečo vrača,
na koncu za vse človek sam plača.

Opravičil bi se vam rad za danes,
ona bo vedno moja šibka točka.
Kljub vsemu dragi moji sem le Janez
in za trn v moji peti, kriva črna mačka.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)